Festival, ki bo ostal v spominu

Nocoj se v Prešernovem gledališču končuje 46. teden slovenske drame v Kranju

Kranj, 9. april 2016

Slovenska drama živi; razlog za to so gledališki ustvarjalci, ki jo s svojo strastjo, znanjem in talentom oživljajo iz dneva v dan: dramatiki, igralci, režiserji, dramaturgi, scenografi, kostumografi, glasbeniki, oblikovalci maske, zvoka, luči in drugi.

Štirinajst dni sta bila Prešernovo gledališče in mesto Kranj središče slovenske gledališke umetnosti. Na tem odru in na drugih lokacijah starega mestnega jedra se je zvrstilo 17 predstav v tekmovalnem, spremljevalnem in mednarodnem programu; potekale so bralne uprizoritve, strokovna srečanja, okrogle mize, šest dni je potekala tudi delavnica dramskega pisanja. Predstave in druge dogodke na tednu slovenske drame si je ogledalo 2.450 gledalcev.

Prav njim in njihovim dosežkom je bil posvečen slovesni zaključek letošnjega – 46. tedna slovenske drame, ki ga je režiral Dejan Spasić, večer pa je s svojim nastopom zaključil Aleš Hadalin.

Podeljeno je bilo šest nagrad:

­ Priznanje Vladimirja Kralja za kritiške in teatrološke dosežke v zadnjih dveh letih,
Nagrada Vladimirja Kralja za življenjsko delo,
Nagrada občinstva,
Nagrada za najboljšega mladega dramatika,
Šeligova nagrada za najboljšo predstavo,
Nagrada Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo.

 

NAGRADE 45. TEDNA SLOVENSKE DRAME

 

Priznanje Vladimirja Kralja za kritiške in teatrološke dosežke v zadnjih dveh letih prejme
Primož Jesenko za strokovno monografijo Rob v središču: izbrana poglavja o eksperimentalnem gledališču v Sloveniji 1955–1967

 

Obsežna, temeljita in večplastna monografija Rob v središču pomembno prispeva k razumevanju in ovrednotenju gledališkega ustvarjanja v začetku druge polovice dvajsetega stoletja pri nas. V njej se Jesenko osredotoča na takratne eksperimentalne gledališke tokove v polju uprizoritvenih umetnosti na Slovenskem in natančno analizira kontekst uveljavljanja novih žanrskih ter slogovnih pristopov. S tem oblikuje vsebinsko in metodološko bogato študijo, ki je izrednega pomena za celovit vpogled v zgodovino slovenskega gledališča.

***

Mag. Primož Jesenko (1975) je dramaturg in teatrolog, ki je zaposlen kot kustos videoarhiva v Slovenskem gledališkem inštitutu; njegova raziskovalna pozornost je zadnja leta namenjena zlasti eksperimentalnim gledališkim tendencam, ki se jim je deloma posvečal že v knjižno izdani študiji Dramaturški koncepti v slovenskem gledališču 1950–1970 (2008). Njegova sveža monografija Rob v središču: izbrana poglavja iz zgodovine eksperimentalnega gledališča v Sloveniji 1955–1967 (2015) izhaja iz zavesti o prepletenosti institucionalne in zunajinstitucionalne dejavnosti v času razvoja slovenskega gledališča po letu 1950, ko se je to med drugim napajalo z ustvarjalnimi tokovi zunaj Slovenije oziroma Jugoslavije. V njej je večplastno, konsistentno in z uporabo različnih raziskovalnih metod in pristopov prikazana dialektika razvojnih premen, na katero je učinkovala zlasti agilnost razgledanih in nekonformistično usmerjenih posameznic in posameznikov, ki so uveljavljali nove žanrske in slogovne pristope v polju uprizoritvenih umetnosti na Slovenskem (denimo gledališče v krogu ali vpeljevanje koreografiranega giba v odrski izraz).

Obenem posveča Jesenko veliko pozornosti nekaterim fenomenom, ki doslej niso bili deležni podrobnejše strokovne tematizacije (Delavski oder, Obrtniško gledališče, ŠKUD Akademik, gledališke skupine Jurija Součka) ali pa so bili obravnavani z zadržki (denimo Korunovo obdobje na Delavskem odru). V tem smislu se v žarišču monografije znajdeta Eksperimentalno gledališče Balbine Battelino Baranovič in teatrski historiat te ustvarjalke, katere recepcija je bila doslej v marsičem reduktivna; podobno velja tudi za ustvarjalca, kot sta Draga Ahačič in Dušan Tomše. Jesenkova vizura izostruje razmerje med "institucijo" in "neinstitucijo" oziroma njuno nujno prepletanje, ki rezultira v zelo raznoterih oblikah odrskega ustvarjanja. Pri tem pa se še zdaleč ne omejuje na prikaz gledališkega dogajanja v (tedanji republiški) prestolnici, temveč daje ustrezno težo tudi živahnemu utripu v ostalih slovenskih mestih. Posebna "dodana vrednost" knjige Rob v središču pa se skriva v obsežnem razdelku, ki sledi besedilu monografije kot take in ga tvorijo Jesenkovi poglobljeni intervjuji z nekaterimi od ključnih akterjev eksperimentalnih tokov v 50. in 60. letih 20. stoletja; za te pogovore lahko brez pretiravanja zatrdimo, da imajo neprecenljivo pričevanjsko in izkušenjsko vrednost.

(iz utemeljitve, ki jo je pripravil Gašper Malej)

 

Nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo prejme gledališki kritik in teatrolog Vasja Predan

 

Nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo prejme gledališki kritik in teatrolog Vasja Predan za več kot pol stoletja trajajoče dejavno in poglobljeno spremljanje slovenskega gledališkega, literarnega in kulturnega dogajanja. Njegov obširni opus, zbran in dostopen tudi v zajetnem naboru knjižnih izdaj, pa naj gre pri tem za gledališke ocene, esejistične portrete ustvarjalcev ali teatrološke obravnave, na zgleden način odseva in dokumentira najpomembnejše pojave, dosežke in osebnosti slovenske literature, dramatike in odrske omike druge polovice preteklega ter začetka našega stoletja, zaradi česar si brez dvoma zasluži najvišjo nagrado stanovskega društva DGKTS.

***

Vasja Predan, izjemno dejavni, plodoviti, zanesljivi in pronicljivi kritiški ter publicistični sopotnik slovenskega gledališkega, literarnega in kulturnega dogajanja v drugi polovici 20. stoletja ter v prvem desetletju 21. stoletja, se je rodil 6. februarja 1930 v Vitomarcih (Sv. Andraž v Slovenskih goricah). Slovenistiko je diplomiral leta 1955 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in bil do leta 1956 v svobodnem poklicu. Od tedaj do leta 1962 je bil prvi dramaturg v umetniškem programu tedanje Televizije Ljubljana, od leta 1962 do upokojitve (1992) pa ugledni in priljubljeni urednik kulturnega dela elitnega štirinajstdnevnika za izobražence Naši razgledi. Od samega začetka 50. let prejšnjega stoletja (od leta 1951) je Vasja Predan vestno, sistematično in sklenjeno objavljal gledališke in literarne ocene, esejistične portrete znanih ustvarjalcev in tehtne zbirne študije o posameznih izrazitih umetniških pojavih v domačih dnevnikih ter kulturni in strokovni periodiki. Gledališke in literarne kritike je objavljal nepretrgoma do leta 2001, odtlej pa se je posvetil teatrološkim obravnavam in objavam.

Med slovenskimi gledališkimi kritiki je Vasja Predan zagotovo najbolj vestno in vztrajno poskrbel tudi za trajnost in široko dostopnost svojih doživetih ocen pregovorne odrske minljivosti, saj jih je zbral in objavil v naslednjih knjigah: Od premiere do premiere (1966), Sinočnje premiere (1974), Odčarani oder (1975), Po premieri (1981) in Kritikovo gledališče (1990). Za Sterijino pozorje v Novem Sadu, s katerim je Vasja Predan dolga leta sodeloval in bil med drugim tudi en mandat selektor najbolj znanih in uglednih jugoslovanskih gledaliških iger, je izbor njegove kritike Kritičarevo pozorište leta 1983 uredil pokojni akademik dr. Andrej Inkret. V zbirki Dramaturški spisi Sterijinega pozorja je leta 1986 sodeloval kot urednik in soavtor zbornika Sodobna drama in gledališče v Sloveniji. Vse te knjige omogočajo zainteresirani javnosti trajen, privlačen, strokovno zanesljiv, osebnostno prepoznaven ter jezikovno in slogovno zgledno izbrušen vpogled v gledališko ustvarjanje slovenskih dramskih gledališč, odrskih umetnikov in dramatikov druge polovice 20. stoletja. Svojo tehtno teatrološko in literarno esejistiko ter portretno, zgodovinsko in dnevniško publicistiko je Vasja Predan zbral in trajno ohranil v knjigah Branje po naročilu (1985), Theatralia (1991), gledaliških dnevnikih Sled odrskih senc I (1995) in Sled odrskih senc II (1999), kratkem zgodovinskem orisu Slovenska dramska gledališča (1996), Teatroloških študijah in esejih (2004) ter Literarnih in gledaliških publicizmih (2012). V soavtorstvu s pokojnim Dušanom Tomšetom je leta 1969 poskrbel za osnove sodobne slovenske gledališke terminologije v priročniku Mali gledališki imenik, v soavtorstvu s pokojnim akademikom Dušanom Moravcem pa leta 2001 za cvetober kratkih portretov Sto slovenskih dramskih umetnikov. Po njegovi zamisli ter v souredništvu in soavtorstvu z Ivom Svetino je nastal tudi reprezentativni monografski zbornik o režiserju Miletu Korunu (2002).

Zaradi svoje strokovne zanesljivosti in poštenosti ter vselej strastnega razmerja do literature, gledališča in kulture je bil Vasja Predan priljubljen gost, udeleženec in sodelavec številnih festivalov in drugih prireditev doma in na tujem, medijskih nastopov, simpozijev, okroglih miz in ne nazadnje tudi stalni sodelavec pri nastajanju Enciklopedije Slovenije in podobnih leksikografskih izdaj. Kot urednik je z veliko naklonjenostjo, dobrodušnostjo in nevsiljivo mentorsko pomočjo odpiral tudi vrata v medijski prostor novim mladim kritiškim sopotnikom in morebitnim stanovskim naslednikom.

Življenjsko delo časnikarja, urednika, gledališkega kritika in teatrologa Vasje Predana, zbrano in dostopno v zajetni knjižnici njegovih izbranih spisov, na zgleden način odseva in povzema najpomembnejše pojave, dosežke in osebnosti slovenske literature, dramatike in odrske omike druge polovice preteklega stoletja ter začetka našega stoletja. Kot osebno prepoznavni in intelektualno tehtno artikulirani kritiški ter doživljajski odsev odrske umetnosti več kot polovice stoletja si Predanovo življenjsko delo brez dvoma zasluži najvišjo nagrado stanovskega društva DGKTS.
(iz utemeljitve, ki jo je pripravil Slavko Pezdir)

 

Nagrada občinstva predstavi Divji otrok v mestu (Wild child in the City) Tjaše Ferme v izvedbi PopUp Theatrics & The Secret Theatre, v režiji Ane Margineanu

Za nagrado občinstva so se potegovale vse predstave iz tekmovalnega, spremljevalnega in mednarodnega programa. Občinstvo je predstave ocenjevalo na glasovnih lističih z ocenami od 1 do 5.

Predstava  Divji otrok v mestu (Wild child in the City) Tjaše Ferme v izvedbi PopUp Theatrics & The Secret Theatre, v režiji Ane Margineanu je prejela oceno 4,64

Nagrada za mladega dramatika prejme Pija Vatovec za  delo Zimske radosti

Prešernovo gledališče na Tednu slovenske drame od leta 2012 podeljuje tudi nagrado za mladega dramatika. Zanjo konkurirajo nova slovenska dramska besedila avtorjev, starih do trideset let. Avtor, ki konkurira za nagrado za mladega dramatika, ne more istočasno poslati istega besedila na natečaj za nagrado Slavka Gruma. Žirija je izmed petih prispelih besedil nagradila delo Pije Vatovec Zimske Radosti.

Šeligovo nagrado za najboljšo predstavo po izboru strokovne žirije prejme uprizoritev Hlapci Ivana Cankarja iz Slovenskega stalnega gledališča v Trstu

 

Tokratna priredba enega temeljnih slovenskih besedil nastopa v intenzivnem dialogu s sodobnostjo in si v času političnih deziluzij zastavlja nujno vprašanje: v čem, če sploh, je danes še smisel politično angažiranega gledališča?

V svoji aktualizirani različici Hlapci prinašajo zrel in retrospektiven pogled na uporniški potencial besedila, ki ga prek gledališke rekapitulacije Radka Poliča na mestu legendarnega Jermana soočijo z radikalno nemočjo političnega subjekta. Na način dekonstrukcije političnega gledališča Hlapci nenehno gradijo podij za prevpraševanje naše nacionalne in politične identitete. Tisti spektakularni revolucionarni obrat v predstavi pa se zgodi ravno v trenutku, ko se publika/volilno telo na sceni politične in gledališke zgodovine streznjeno zagledamo v lastno odsotnost političnega angažmaja.

Hlapci v priredbi Sebastijana Horvata z ekipo so večplastna, predvsem pa strateško domišljena uprizoritev, ki nenehoma prebija horizont pričakovanja publike, preizprašuje zaciklanost našega političnega položaja, izziva upogljivost našega nacionalnega karakterja in načenja temelje arhetipom slovenstva. Predstava, ki se brezpogojno zaveda temeljne vpetosti gledališke umetnosti v njen sočasni kontekst, in predvsem predstava, ki prihaja ob pravem času na pravo mesto.

Dr. Marina Milivojević Mađarev – Predsednica žirije
Zala Dobovšek
Nika Leskovšek

Za Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev festivala po izboru žirije se potegujejo predstave, ki jih selektor uvrsti v tekmovalni program. Selektor letošnjega festivala je Gregor Butala, predstave v tekmovalnem programu pa je ocenjevala mednarodna žirija v sestavi: kritičarki in dramaturginji Zala Dobovšek in Nika Leskovšek ter selektorica Sterijevega pozorja Marina Milivojević Madjarev .

Nagrado Slavka Gruma prejme Rok Vilčnik rokgre za delo Ljudski demokratični cirkus Sakešvili

Petčlanska strokovna žirija v sestavi: literarna zgodovinarka in profesorica na Filozofski fakulteti Mateja Pezdirc Bartolj (predsednica), dramaturg Rok Andres, dramaturginja in teatrologinja Tatjana Ažman, igralka Vesna Pernarčič, literarni teoretik Gašper Troha je v konkurenci šestinosemdesetih prispelih besedil (dvainosemdeset letošnjih in štirih lanskoletnih nominirancev) nominirala pet, ki so se potegovali za nagrado Slavka Gruma:

 Žanina Mirčevska: Rojstvo tirana iz glave črva
 Vinko Möderndorfer: Psi lajajo
 Gašper Tič: Trio
 Rok Vilčnik rokgre: Ljudski demokratični cirkus Sakešvili
 Matjaž Zupančič: Prehod

Žirija je soglasno odločila, da nagrado prejme:

Rok Vilčnik rokgre: Ljudski demokratični cirkus Sakešvili

Ljudski demokratični cirkus Sakešvili nadaljuje žlahtno tradicijo slovenske drame absurda v njeni ludistični varianti, ki jo poznamo že pri Milanu Jesihu, Emilu Filipčiču in Dušanu Jovanoviću. Gre za izredno iskriv in duhovit tekst, ki se nenehno poigrava z bralčevo/gledalčevo recepcijo in preobrača situacijo, ki jo ustvarjajo štiri dramske osebe, katerih identiteta se nenehno spreminja. Vendar pa pri celoti ne gre zgolj za burko, ki bi gradila zgolj na situacijski komiki, ampak za luciden prikaz družbe in njenih oblastnih razmerij. Že sam začetek spominja na našo polpreteklo zgodovino s pravkar umrlim diktatorjem ali pa številnimi sodobnimi primeri na področju nekdanje Sovjetske zveze, v Severni Koreji ipd. Ta resnobnost in enotnost družbe, ki jo sestavljajo sami brezbarvni Sakešviliji, pa nenehno poka po vseh šivih, za kar skrbijo zmešani rekviziter, Stermecki ... Svet skuša oblast oz. razni ljubljeni vodje urediti po jasnih in striktnih pravilih, a življenje je vedno bolj kompleksno in izbere številne druge poti. In ravno v tem je njegova lepota, kar odlično prikaže tudi Ljudski demokratični cirkus Sakešvili.