Goran Vojnović
Jugoslavija, moja dežela
SNG Drama Ljubljana
Zasedba
Režiser: Ivica Buljan
Avtor dramatizacije: Goran Vojnović
Asistent režiserja: Robert Waltl
Dramaturginja: Mojca Kranjc
Scenograf: Aleksandar Denić
Kostumografinja: Ana Savić Gecan
Skladatelji: Rundek Cargo Trio*
Lektorica: Tatjana Stanič
Oblikovalca luči: Son:DA
Asistentka scenografa: Ajda Primožič
Asistent kostumografinje: Andrej Vrhovnik
Kondicijski trener: Iztok Hodnik
Svetovalka za srbščino: Iva Babić
Svetovalec za vojvodinščino: Zoran Knežević
Svetovalec za bosanščino: Saša Tabaković
* Avtor glasbe za song Izdan Gorana Vojnovića je Darko Rundek.
Izvajalci glasbe na posnetku so: Isabel (violina), Dušan Vranić Duco (klaviature, tolkala, glas) in Darko Rundek (kitara, glas, miks, editing).
Igrajo
Nedeljko: Matjaž Tribušon
Duša: Nataša Barbara Gračner
Dušan: Zvone Hribar
Milena: Maja Končar
Vojak: Saša Tabaković
Vojak: Benjamin Krnetić
Emir: Jernej Šugman
Brane: Bojan Emeršič
Mladi Vladan: Filip Ekart Babić
Makedonska pevka: Maja Končar
Enes: Aljaž Jovanović
Žiga: Benjamin Krnetić
Vladan: Marko Mandić
Nadja: Nina Ivanišin
Mediha: Zvezdana Mlakar
Receptor: Saša Tabaković
Stražar: Saša Tabaković
Danilo: Uroš Fürst
Risto: Gregor Baković
Nataša: Lina Ekart Babić
Živka: Nina Valič
Kosa: Iva Babić
Jovana: Gaja Pöschl
Mišo: Aleksander Cavazza/Črt Veselko
Dragan: Valter Dragan
Mladen: Benjamin Krnetić
Stražar: Benjamin Krnetić
Sanjska natakarica: Zvezdana Mlakar
Svatje: Zvone Hribar, Maja Končar, Saša Tabaković, Jernej Šugman, Bojan Emeršič, Aljaž Jovanović, Nina Ivanišin, Zvezdana Mlakar, Uroš Fürst, Gregor Baković, Nina Valič, Iva Babić, Lina Ekart Babić, Gaja Pöschl, Aleksander Cavazza/Črt Veselko, Benjamin Krnetić
Harmonikar: Uroš Jezdić/Dejan Panić
O uprizoritvi
Naslov izvirnika: Jugoslavija, moja dežela
krstna uprizoritev dramatizacije
Premiera: 11. april 2015, veliki oder
190 minut, z odmorom
Roman Jugoslavija, moja dežela postavlja drugo ob drugo dve podobi Balkana. Eno, ki je zapisana v otroškem spominu, in drugo, ki se razprostira pred nezaslepljenimi očmi odraslega človeka. Nedvomno se lahko na odru ti dve podobi prepletata tako zelo različno, kolikor so neomejene razsežnosti odrskih resničnosti, in ravno v tem gledališkem razkošju se skriva največji potencial za uprizoritev besedila. Gledališki oder namreč na najlepši možni način omogoča istočasnost različnih dogajanj,
istočasnost spominskega in resničnega, preskakovanje iz enega v drugo in tudi zabrisovanje mej med njima. Vladanovo iskanje vojnega zločinca generala Borojevića se lahko povsem nerazvozljivo preplete z njegovimi spomini na očeta Nedeljka in pred gledalci se lahko druga za drugo izrisujejo podobe dvojnosti njegovih notranjih doživljanj, podobe njegove razdvojenosti. Tako pa lahko morda pridemo še bližje bistvu problema našega soočanja z zločini, ki so jih v imenu ljudstva delali naši dobri
očetje, bratje, strici, sosedje ali prijatelji.
Fotogalerija
