Avtorski projekt
Učene ženske
Slovensko ljudsko gledališče Celje in Mestno gledališče Ptuj
Zasedba
Avtorji besedila: ustvarjalci uprizoritve
Režiser Jernej Lorenci
Dramaturg Matic Starina
Scenograf Branko Hojnik
Kostumografinja Belinda Radulović
Avtor glasbe in korepetitor Branko Rožman
Koreograf in asistent režiserja Gregor Luštek
Lektor Jože Volk
Igrajo
Filaminta Pia Zemljič
Armanda Minca Lorenci
Beliza Barbara Medvešček
Henrieta Liza Marija Grašič
Klitander Primož Vrhovec k. g.
Krizald Vojko Belšak
Trissotin Gregor Zorc k. g.
Vadius Andrej Murenc
O uprizoritvi
Naslov izvirnika: Učene ženske
Premiera: 18. septembra 2015 v SLG Celje in 12. oktobra 2015 v MG Ptuj
110 minut, brez odmora
Besedilo uprizoritve je nastalo po motivih Molièrovih Učenih žensk v prevodu Josipa Vidmarja.
Predstava je nastala po Molièrovi komediji Učene ženske, v kateri gre za razkorak med duhovnostjo (učenostjo) in ljubeznijo/spolnostjo. Med "višjo sfero" in zemeljskim, vulgarnim, zastarelim. Tudi danes, ko nas mediji bombardirajo s podobami nasilja, z lažmi, s "sprijenostjo" človeške narave, v času, ko je črna kronika jutranji užitek ob kavi, je akt ljubezni še vedno tabu. Absurd je, da so podobe in besedne igre, ki vabijo k seksu, povsod in služijo prebujanju fiktivnih potreb in prodajanju
želja. Seksa, izpolnitve, zadovoljitve pa nikjer. Dovoljena je predigra, malikovan je rezultat v obliki otroka in svete nosečnice. Dejanje, srž, pa je zavito v meglo lažnega moralizma. Predstava se tem družbenim normam ne upira, ampak se v Molièrovem duhu z njimi igra. Je hvalnica senzualnosti, je predigra, je akt in je ta potem.
Učene ženske v režiji Jerneja Lorencija na prvi pogled razen imen protagonistov nima veliko opraviti z Molierovo komedijo, besedilo je v slogu avtorskega projekta ne samo aktualizirano, temveč povsem improvizirano... Ne glede na to gre pravzaprav za detekcijo identičnih anomalij, ki se danes sicer manifestirajo povsem drugače, vendar v svojem bistvu ostajajo skoraj nespremenjene. Sem sodijo navidezna učenost, afektiranost, površna kultiviranost, idolatrija samooklicanih umetnikov,
prepletanje relevantnih in pop vsebin, nasprotja med konservativnim in "avantgardnim", naveličanost, blaziranost, ekshibicionizem... Pa tudi večno vprašljive in manipulativne strategije doseganja ciljev na eni ter predsodki in apriorno zavračanje kulture in umetnosti kot parazitizma, vse to pa je predstavljeno kot dogodek, kar naj bi dajalo videz realnega, nemediatiziranega projekta
(Peter Rak, Delo)